Primož Jug

Umetnostni kovač

Primož Jug kuje železo tako, kot so ga kovali stoletja pred njim: z ognjem, kladivom in nakovalom. Vsak kos začne kot skica, nato ga ogreje do žarenja in ga oblikuje udarec za udarcem, dokler ne dobi oblike, ki jo je imel v mislih.

Iz njegove delavnice prihajajo luči za vinske kleti in hiše, lestenci, ograje in vrata, vrata krušnih peči, držala za pršut in kovane vrtnice. Večina kosov nastane po naročilu, za točno določen prostor in človeka.

Pri delu ga vodita spoštovanje do starega kovaškega poklica in občutek za lepoto. Zato v njegovi delavnici ni serij in ni dveh enakih kosov.

Primož Jug s kladivom v svoji delavnici
Primož Jug kuje na nakovalu v delavnici

Moja zgodba

Kovaštvo sem začel kot vajenec v domači delavnici, kjer se je železo oblikovalo s kladivom in ognjem, brez strojev. Danes delam enako, le naročila so drugačna: luči za vinske kleti, lestenci za hiše, ograje za vrtove, ki jih lastniki gledajo vsak dan.

Vsak kos nastane enkrat. Skica, ogreto železo, udarci, patina. Noben ni enak prejšnjemu. To je tudi razlog, zakaj ročno kovan izdelek ni poceni: v njem je čas, ki ga stroj ne zna nadomestiti.

Izrezan železni cvet in kovaške klešče na delovni mizi ob oknu
Primož Jug z gorilnikom segreva kovan list v delavnici
Roke v rokavicah s kleščami oblikujejo železen cvet na nakovalu
Končana kovana stenska svetilka z volutami in železnim senčnikom na delovni mizi